»Šole bi morale biti odprte«

V sredo, 9. 2. 2021, je bila gostja na Maratonu znanosti prim. Simona Repar Bornšek, zdravnica za družinsko medicino, ki je lanskega junija postala sekretarka na ministrstvu za zdravje.

V svojih uvodnih besedah je nagovorila vse prisotne profesorje in dejala, da je poklic profesorja nekaj posebnega. Ne učijo nas le o biologiji in slovenščini, njihova vloga v našem življenju je veliko večja. Le redki ljudje že od nekdaj vedo, kaj bi radi delali v svojem življenju, medtem ko nas večina to šele spozna v srednji šoli. V srednji šoli nas profesorji usmerjajo in nam pomagajo pri odkrivanju naših strasti. Na njeno odločitev, da se bo vpisala na študij medicine, so močno vplivali takratni profesorji. Še posebej sta ji v spominu ostala gledališki krožek in pevski zbor, s pomočjo katerega je prvič potovala v svet.

Kot sekretarka na ministrstvu za zdravje se je prvič v življenju podrobneje seznanila z delovanjem politike in spoznala, da je politika precej oddaljena od stroke. Pri svojem delu videva psihološke posledice, ki jih je za seboj pustila prekinitev javnega življenja. Ljudje se soočajo s tesnobo in odtujenostjo. Po strokovnem menju bi se moralo šolanje na daljavo končati že v začetku januarja, saj šola nudi mnogo več kot le izobrazbo. V času šolanja in obiskovanja obšolskih aktivnosti se razvijemo kot ljudje in tvorimo kompleksne odnose z ljudmi okoli sebe. Gospa Repar Bornšek je izrazila zaskrbljenost glede današnjih študentov medicine, saj pri študiju medicine ne gre le za učenje iz knjig, ampak je velik del študija tudi praktičen. Zdravnik mora znati opraviti pregled v živo in dobro proučiti svoje paciente.

V času epidemije se je bistveno zmanjšalo število odkritih bolezni, ki so šele v začetni fazi. Povedala nam je, da je do sedaj zaradi covida izgubila tri paciente, ki pa so imeli hude pridružene bolezni. Ob izbruhu virusa smo se instinktno zabali za starejše prebivalstvo in se posvetili preprečevanju njihovih smrti. V zahodni kulturi se bojimo smrti. Ljudi, ki se bojijo smrti, se niso pripravljeni odreči svojim materialnim dobrinam ali pa je njihov strah pred smrtjo krinka strahu pred neznanim. Nihče ne ve, kaj sledi po smrti. Tu je izpostavila razliko zahodne in vzhodne kulture, saj je strah pred smrtjo veliko redkejši na vzhodu.

Današnje dni se veliko govori o cepivu proti covidu. Mnogi ljudje imajo pomisleke, ali bi se cepili ali ne. Gospa Simona Repar Bornšek je dejala, da človeka ne smemo zasuti z dejstvi in znanstvenimi podatki. Moramo razumeti, da njegovo prepričanje o tem, ali se bo cepil ali ne, prihaja iz želje po varnosti, sebe ali svojih otrok. Nikogar ne smemo prepričevati, naj ravna tako ali drugače. Svojim pacientom predlaga, da si sami preberejo članek, objavljen na spletni strani ministrstva, v katerem je vse razloženo. Od tega, da so cepivo razvili iz raziskav, ki potekajo že več let, do dejstva, da so države sveta stopile skupaj in v ta projekt vložile ogromno denarja z namenom čim prej razviti učinkovito sredstvo za boj proti covidu.

Dijake je spodbudila za študij medicine, saj zdravnike v Sloveniji potrebujemo. Priznala je, da je študij sicer težak, vendar se ves trud na koncu povrne.

Gaja Zabukovšek Lipovšek (3. b)

Nazaj