Samo prirojena sposobnost ne zadošča

V ponedeljek, 22. 2. 2021, je bil šesti gost letošnjega Maratona znanosti dr. med. Gregor Vrbovšek, zdravnik travmatolog, s katerim je bil izveden zanimiv pogovor o njegovem delu v Splošni bolnišnici Celje.  

Na začetku je kot nekdanji dijak Gimnazije Lava spregovoril o svojih lepih srednješolskih spominih, nato pa o študijski poti na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zanjo se je odločil zaradi zanimanja za naravoslovje, čeprav v »zadnji minuti«. Kljub dolgemu študiju odločitve ni nikoli obžaloval, kajti tako je pridobil čas, da se je odločil za kasnejšo specializacijo iz travmatologije, ki mu je bila med praktičnim usposabljanjem najbolj všeč. Meni, da je kirurg kot genij – približno 10 % je naravne danosti, ostalo pa vaja in kilometrina, kajti učimo se z leti in na svojih napakah ter na napakah drugih. 

Dr. Vrbovšek nam je opisal svoj navaden in tudi »koronski« službeni vsakdan. Kot travmatolog ima precej natrpan urnik, saj mora biti na razpolago praktično 24 ur na dan, dela dežurstva, nočne izmene, posledično občasno trpi njegovo zasebno življenje, zato še posebej ceni svoj prosti čas. Pri delu je prisoten stres, vendar pravi, da se ga z leti in izkušnjami navadiš, lahko celo pripomore k delu. Kljub vsemu pa dobro opravljeno delo prinaša veliko zadovoljstvo. 

Opisal nam je enega izmed svojih zanimivejših, hujših primerov in povedal, da lahko tudi kirurgi delajo napake ter jih potem popravijo. Spregovoril je še o tekmovalnosti med kolegi, ki lahko, če je preveč prisotna, ruši tim, in o ženskah v travmatologiji, ki jih je zaenkrat zaradi težjega fizičnega dela malo, vendar njihovo število tako kot tudi na ostalih področjih kirurgije narašča. Na koncu so sledila še vprašanja dijakov o primerjavi študija in opreme v Sloveniji s tujino. 

Zaključil je z nasvetom, naj si izberemo študij in kasneje poklic, ki nas veseli in je hkrati praktičen za kasnejše preživetje. Pogovor sem vodila Patricija Čokl (3. a). 

 

Nazaj