Vprašanja in odgovori z informativnega dneva 2021

O ŠOLI

 

  1. Od kdaj do kdaj je pouk?

Pouk lahko poteka od 7.10 do 14.35, kar je odvisno od urnika, izbirnih predmetov ipd. Vsak dan imajo dijaki eno šolsko uro prosto, namenjena je malici.

 

  1. Kakšen je urnik?

Če vas zanima, od kdaj do kdaj poteka pouk, potem poglejte odgovor na prvo vprašanje. Urnik je namreč odvisen od predmetnika in letnika, dijaki imajo v povprečju 6 do 7 ur pouka na dan. Lahko imajo vsako uro drug predmet, včasih pa se isti predmet pojavi dve ali tri ure zapovrstjo, npr. dve uri slovenščine, matematike, športne vzgoje, glasbe ali tujega jezika skupaj, tri ure informatike v 1. letniku gimnazije (vsakih 14 dni) ali tri ure izbirnega strokovnega predmeta (strojništvo, računalniški sistemi in omrežja ali elektronika) v 3. in 4. letniku tehniške gimnazije. Vsak dan je na urniku tudi ena šolska ura namenjena malici.

 

  1. Ali je pouk vsa štiri leta dopoldan?

Ja, vsi dijaki na Gimnaziji Lava imajo pouk dopoldan.

 

  1. Kako dolg je glavni odmor?

Glavni odmor, ki je namenjen malici dijakov, je dolg eno šolsko uro, torej 45 minut.

 

  1. Kje lahko vidimo šolo od znotraj?

Žal si šole zaradi korone od znotraj ne morete ogledati v živo, lahko pa se skupaj z našimi dijaki in maskoto Šovo sprehodite po šoli. Pod zavihkom VPIS – ZA BODOČE DIJAKE na naši spletni strani poiščete Informativni dan.

 

  1. Ali je v prihodnosti načrtovan kakšen dan odprtih vrat, da si lahko šolo ogledamo v živo?

Zaradi trenutne epidemiološke situacije v letošnjem šolskem letu verjetno ne bo možno organizirati dneva odprtih vrat.

 

  1. V čem se razlikujete od ostalih splošnih gimnazij?

Predmetnik je enak, odnos (osebni pristop) je tudi podoben kot na ostalih gimnazijah, enako velja za različne obšolske dejavnosti. Glavno razliko vidimo v tem, da je Gimnazija Lava del Šolskega centra Celje, kar povečuje možnosti za interdisciplinarni pristop in sodelovanje. Slednje se kaže na tehničnem in naravoslovnem področju ter na področju gledališke in filmske dejavnosti, saj gimnazija pogosto sodeluje z ostalimi šolami ob pripravi scene, kostumov, video produkcije …

 

  1. Kakšna je razlika med Gimnazijo Lava, Gimnazijo Celje – Center in I. gimnazijo v Celju?

Razlika je že v razpisu programov in prostih mest (glej Razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2021/2022). Na Gimnaziji Lava vpisujemo 4 oddelke (112 mest) v program gimnazija (od tega je 1 oddelek evropski, to je posebnost naše gimnazije) ter 1 oddelek (28 mest) tehniške gimnazije (edini v savinjski regiji). Naša posebnost je še možnost poglobljenega učenja nemščine na nivoju DSD 2 (nemška jezikovna diploma), smo pa tudi edini v Celju, ki v programu gimnazija izvajamo priprave na predmet informatika na splošni maturi.

 

  1. Kaj nam Gimnazija Lava ponuja, česar nam druge celjske gimnazije ne?

Dogovorno ustno ocenjevanje za vse dijake, 45 minut odmora za malico, vsakodnevne minute za zdravje, individualno učno pomoč s strani vseh profesorjev, spoštljive medsebojne odnose, relativno dobro usklajen učiteljski zbor, ekskurzije v tuje (tudi daljne) dežele, izmenjave dijakov s partnerskimi šolami v Nemčiji, Španiji, na Hrvaškem in Češkem, pogovorna srečanja z nekdanjimi dijaki GL na vidnejših mestih poklicnega in javnega življenja.

Potrebno je dodati še možnost izbire informatike na maturi in poglabljanje nemščine ter pripravo na izpit DSD – tega nima nobena druga gimnazija.

 

  1. Ali moraš imeti v osnovni šoli same petice, če želiš uspeti na gimnaziji?

Vsekakor je dobro, da prideš na gimnazijo s čim boljšim učnim uspehom iz osnovne šole, ni pa potrebno imeti samih petic. Bolj je pomembno, da imaš dobre učne navade, da si pripravljen na večurno učenje in na nove izzive, da si znaš razporediti čas tako, da ti ostane kaj prostega časa za sprostitev in za hobije.

 

  1. Ali je na Gimnaziji Lava več poudarka na naravoslovnih predmetih?

Več poudarka na naravoslovnih predmetih je za tiste, ki to želijo. To pomeni, da lahko v programu gimnazija in v evropskem oddelku v 2. letniku dijaki izberejo interdisciplinarni tematski sklop FIZ-KEM-BIO (3 ure tedensko), v 3. letniku pa lahko izberejo dodatno uro na teden fizike, kemije, biologije in drugega tujega jezika (priprava na splošno maturo). V četrtem letniku pa ostanejo naravoslovni predmeti samo, če jih dijak izbere za maturitetni predmet.

Dijaki tehniške gimnazije imajo biologijo, kemijo in geografijo samo v 1. in 2. letniku, fiziko pa vsa štiri leta.

 

  1. Koliko je pri naravoslovnih predmetih praktičnega izvajanja v laboratorijih?

V šolskem laboratoriju izvajamo laboratorijske vaje pri naravoslovnih predmetih petkrat do osemkrat na šolsko leto. Odvisno od predmeta in od letnika. Laboratorijske vaje izvajajo dijaki sami ali v paru. Na laboratorijske vaje se prej pripravimo in vključujejo seveda vsebine, ki smo jih obravnavali pri učni snovi.

Laboratorijske vaje se izvajajo poleg rednega pouka še pri naravoslovju (ITS) kot izbirnem predmetu v 2. letniku. Pri tem predmetu se posebej trudimo, da je čim več laboratorijskih vaj računalniško podprtih.

 

  1. Ali je na splošni gimnaziji večji poudarek na tehniki kot na ostalih gimnazijah?

Poudarka na tehniki v nobeni splošni gimnaziji ni. Naši dijaki pa lahko v 2. letniku izberejo informatiko s slovenščino ali naravoslovni ITS. V 4. letniku imajo dijaki samo na Gimnaziji Lava možnost izbire informatike na splošni maturi. Dijaki se lahko po pouku ukvarjajo tudi z robotiko.

 

  1. Katere tuje jezike učite na šoli?

Angleščino učimo kot prvi tuji jezik, nemščino, francoščino in španščino kot drugi tuji jezik ter ruščino, španščino, francoščino in nemščino kot tretji tuji jezik. Nemščino učimo na najmanj dveh, včasih na treh ravneh, odvisno od predznanja dijakov. Na začetku leta izvedemo diagnostični test, na osnovi katerega oblikujemo, kolikor se le da, homogene skupine. Vsaj ena skupina je vedno začetna. Posebnost naše gimnazije je možnost opravljanja Nemške jezikovne diplome (DSD) na ravni B2/C1 v 4. letniku. Brezplačne priprave na ta izpit se lahko v okviru pouka začnejo že v 2. letniku, če dijaki izberejo kot izbirni predmet DSD-modul. Dijaki opravljajo maturo praviloma iz angleščine, ki je obvezni predmet; nemščino, španščino ali francoščino lahko opravljajo kot izbirni predmet.

 

  1. Ali si dijak drugi oziroma tretji tuji jezik izbere sam?

Da, dijaki si sami izberejo drugi tuji jezik, ki je lahko nemščina, francoščina ali španščina. V drugem letniku si dijaki lahko pri izbirnem delu predmetnika izberejo tudi tretji tuji jezik, ki je lahko ruščina, španščina, francoščina ali nemščina. Skupina nastane, če je prijavljenih dovolj kandidatov.

 

  1. Ali se 2. tuji jezik lahko izbira ali je vedno nemščina? Kakšno predznanje je potrebno?
  2. tuji jezik izberejo dijaki sami, poleg nemščine sta to lahko francoščina ali španščina. Predznanje omenjenih jezikov ni potrebno.

 

  1. Ali se lahko v programu tehniška gimnazija učiš tudi 3. tuji jezik?

Ne. Tretji tuji jezik je izbirni predmet v 2. in 3. letniku gimnazije in evropskega oddelka. V tehniški gimnaziji pa so izbirni predmeti samo strokovni predmeti.

 

  1. Koliko je evropskih oddelkov na letnik?

Vsako šolsko leto načrtujemo praviloma po en evropski oddelek. Pri nas so vsa leta to B-oddelki. V preteklosti smo zaradi povečanega zanimanja imeli tudi oddelek in pol ter tudi manj kot en oddelek. Vselej se prilagajamo in nato ponudimo ostalim dijakom, ki pristanejo v B- oddelkih, da se udeležijo programa, ki ga ponujamo evropskim oddelkom, in sicer: narodno izmenjavo, mednarodno izmenjavo ter poudarjeno učenje prvega in drugega tujega jezika.

 

  1. Zanima me, ali ima evropski oddelek tudi nemščino na začetni ravni, saj se na naši OŠ ni izvajala.

Nemščino izvajamo na najmanj dveh, včasih tudi na treh ravneh ne glede na to, ali je nekdo v evropskem oddelku ali ne. Že ob prijavi boste vprašani, ali ste se že učili nemščine, če ste se, koliko časa. Tako lahko ustvarimo precej homogene skupine.

 

  1. Ali pri pouku sodelujejo naravni govorci?

Da, občasno sodelujejo pri pouku naravni govorci.

V šolskem letu 2019/2020 smo imeli dodatni pouk angleščine z naravno govorko Sylvio Zajc, ki nam jo je posredoval Zavod za obogateno učenje tujih jezikov. V šolskem letu 2020/2021 imamo za pol leta zaposleno prostovoljko iz Nemčije, ki jo pošilja organizacija “Kulturweit” v okviru UNESCO komisije.

Pri pouku francoščine sodelujemo z naravnim govorcem iz Slonokoščene obale, občasno pri urah gostimo profesorje iz Francije, saj šole Šolskega centra Celje v okviru mednarodnih projektov sodelujejo tudi s francoskimi šolami.

Tudi pri pouku španščine vsako leto gostimo naravne govorce iz različnih špansko-govorečih držav (Argentina, Peru, Španija).

 

  1. Kateri jeziki so obvezni na maturi?

Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Tuji jezik je eden od treh predmetov obveznega dela splošne mature. Večinoma se dijaki odločijo za 1. tuji jezik (to je angleščina), redki dijaki se odločijo, da bodo kot obvezni tuji jezik opravljali nemščino. Med predmeti izbirnega dela pa si lahko dijaki izberejo tudi drugi tuji jezik.

 

  1. Ko greš na izmenjavo – ali moraš znati jezik tiste države?

Ne, ni potrebno znati jezika države gostiteljice na izmenjavi. Uradni pogovorni jezik je običajno angleščina, je pa izmenjava tudi priložnost (sploh v primeru bivanja pri družinah), da se naučiš novega jezika.

 

  1. Imate oddelek v povezavi z etiko, politiko?

Posebnega oddelka za etiko oz. politiko gimnazijski program ne predvideva. Se pa omenjenih tem ciljno lotevamo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Etika je del učnega načrta pri filozofiji, o politiki pa boste veliko izvedeli pri sociologiji in pri medpredmetnih povezavah. Smo Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in tudi v okviru tega krožka je veliko govora o politiki.

 

  1. Katere predmete imate v odprtem kurikulumu?

Gimnazijski programi nimajo t. i. odprtega kurikuluma, ta je značilnost strokovnega tehniškega izobraževanja. Imamo pa v gimnazijskem programu t. i. nerazporejene ure, ki so namenjene izbirnim predmetom.

 

  1. Koliko ur športne vzgoje imajo dijaki?

Ne glede na program imajo dijaki 3 ure športne vzgoje na teden, kar znaša 105 ur na leto in 420 ur v štiriletnem obdobju.

 

  1. Kako pridobiti status vrhunskega športnika? Kaj je potrebno, da dosežeš ta status?

Status vrhunskega športnika pridobijo tisti, ki so člani državnih reprezentanc Slovenije (člani, mladinci, kadeti) in se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Imeti morajo ustrezno kategorizacijo OKS (olimpijski, svetovni, mednarodni, perspektivni, državni ali mladinski razred). Registrirani morajo biti pri nacionalni panožni zvezi in člani kluba, za katerega tekmujejo.

 

  1. Ali vaši profesorji športnikom omogočajo dodatne razlage pri predmetih?

Športniki si znajo po navadi dobro organizirati čas, namenjen učenju, in treningom ter morajo sami poskrbeti za to, da nadoknadijo zamujeno. Seveda se lahko dogovarjajo za termine ustnega ocenjevanja, v primeru, da zamudijo pisno ocenjevanje, pa tudi zanj. Če so zaradi športnih obveznosti dlje časa odsotni od pouka, se z učitelji lahko dogovorijo tudi za dodatno razlago učne snovi.

 

  1. Dogovorno ocenjevanje – ali velja za vse ali le za dijake s statusom? Kako izgleda?

Na Gimnaziji Lava imamo dogovorno ocenjevanje za vse dijake.

 

Dijaki pri vsakem predmetu dobijo datum za ustno ocenjevanje. Učitelj lahko dijaku odvzame pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja, če dijaka na dogovorjeni datum ni v šoli ali če ne opravlja drugih obveznosti, povezanih s posameznim predmetom.

 

  1. Ali so bile omejitve vpisa?

Lani pri nas nismo imeli omejitve vpisa v nobenem programu.

 

  1. V primeru omejitve vpisa – koliko točk je približno potrebnih?

Lani pri nas nismo imeli omejitve vpisa v nobenem programu, število točk je odvisno od uspeha tistih, ki se vpisujejo, zato je o točkah težko govoriti. Vsekakor je prav, da se v osnovni šoli čim bolj potrudite za lepe ocene in s tem pridobite dobro podlago za uspešno nadaljevanje šolanja v gimnazijskem programu.

 

  1. Ali lahko grem z Gimnazije Lava študirat v tujino?

Lahko, vendar se večina dijakov po opravljeni splošni maturi odloči za nadaljevanje šolanja v Sloveniji. Jim pa svetujemo, da med študijem izkoristijo možnosti mednarodnih izmenjav preko programov Erasmus+. Nekateri se odločijo za študij v tujini po uspešno zaključeni 1. bolonjski stopnji ali pa v tujini nadaljujejo na 3. bolonjski, doktorski stopnji. Eden od naših lanskih maturantov tehniške gimnazije, ki se je vzporedno izobraževal na glasbeni šoli, se je odločil za študij na Konservatoriju za glasbo v Zagrebu. 

 

  1. Kako potekajo priprave na maturo?

V programu gimnazija, tudi v evropskem oddelku, se del priprav na splošno maturo prične v 3. letniku, ko dijaki lahko izberejo dodatno uro pri naravoslovnih predmetih (BIO, KEM, FIZ) in pri drugem tujem jeziku. Večina priprav pa poteka v 4. letniku, in sicer pri  predmetih, ki jih opravljajo vsi gimnazijci (SLO, MAT, praviloma ANG, to so obvezni predmeti na splošni maturi). Slednje velja tudi za dijake tehniške gimnazije. Poleg tega pa v 4. letniku potekajo še priprave na izbirne predmete splošne mature. Dijaki opravljajo praviloma dva izbirna predmeta. V tehniški gimnaziji izbirajo med FIZ, ZGO in drugim tujim jezikom, praviloma pa opravljajo še strokovni predmet (MEH, RAČ ali ELE), ki so ga izbrali že v 2. letniku. V gimnazijskem oddelku pa dijaki izbirajo med naslednjimi predmeti: BIO, FIZ, KEM, ZGO, GEO, PSI ali SOC, TJ2, INF.

 

  1. Kakšen rezultat/odstotek dosegajo dijaki na maturi?

V junijskem roku 2020 je splošno maturo je opravljalo 93 dijakov (68 v programu splošne gimnazije in 25 dijakov v programu tehniške gimnazije). Skupni uspeh je bil 98 %, odličen uspeh je dosegla skoraj tretjina maturantov, med njimi so bili tudi štirje zlati. Skupni uspeh je bil lani po jesenskem roku 100-odstoten.

 

  1. Ali lahko greš z gimnazije študirat za radiologa?

Lahko. Program radiološka tehnologija se izvaja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in je visokošolski program. Nanj se lahko vpišejo kandidati s splošno in s poklicno maturo.

 

  1. Ali so tudi profesorji sami obiskovali Gimnazijo Lava?

Gimnazijo Lava so obiskovale 4 učiteljice.

 

  1. Ali lahko na medijski šoli opravljam splošno maturo?

Ne, program medijski tehnik se zaključi s poklicno maturo.

 

  1. Ali si učbenike lahko izposodimo ali jih je potrebno kupiti?

Na šoli imamo učbeniški sklad, tako da si večino učbenikov lahko izposodite, kupiti je treba le nekatere učbenike in delovne zvezke za slovenščino in tuje jezike. Dijakom iz socialno šibkejšega okolja omogočimo brezplačne učbenike. 

 

  1. Kako je z malico in omaricami?

Na Šolskem centru Celje imamo organizirano malico v šolski kuhinji, ki ponuja vsak dan bogato izbiro med petimi meniji, od katerih je en vegetarijanski. Trenutno znaša cena malice 2,42 eur, pri čemer država dijakom iz socialno šibkejšega okolja delno ali v celoti krije stroške šolske malice. Več o tem si preberite na naši spletni strani. Omaric pa na šoli nimamo.

 

INTERESNE DEJAVNOSTI, TEKMOVANJA, OSTALE AKTIVNOSTI

 

  1. Ali imate kakšen krožek, povezan s fotografiranjem?

Fotografski krožek organiziramo v skladu z interesom. Vsekakor lahko rečemo, da imamo dovolj opreme in programskih orodij za fotografe, ki želijo nekaj več.

Dijaki imajo poleg tega v 2. letniku še možnost izbirnega predmeta ustvarjalni izziv, pri katerem smo povezali slovenščino in informatiko. Začnemo z izdelavo preproste spletne strani, v nadaljevanju se ukvarjamo pretežno s snemanjem in montažo videa, izdelujemo animacije, nekaj časa pa posvetimo tudi digitalni fotografiji.

 

  1. Ali imate tudi dramski ali filmski krožek?

Na šoli delujeta gledališka skupina in gledališka delavnica. V gledališko delavnico se vključujejo dijaki, ki radi javno nastopajo. Pripravljajo program za kulturne prireditve, kot so proslava ob kulturnem prazniku, sprejem »zlatih maturantov« in zaključna prireditev s podelitvijo gimnazijskih vulkanov. Poleg navedenih kulturnih dogodkov izvaja skupina besednih in glasbenih interpretov tudi nastope ob drugih priložnostih (npr. podelitvah različnih priznanj, obiskih posebnih gostov …). Člani gledališke skupine pa spoznavajo in doživljajo svet besedne umetnosti, namenjene zlasti otrokom, in se preizkusijo v vlogi gledaliških ustvarjalcev. Pri pripravi šolske gledališke uprizoritve razvijajo zmožnost gledališkega izražanja in se seznanijo z raznolikostjo disciplin, ki so povezane z gledališčem. Predstavo v prednovoletnem času uprizorijo na šoli, nato pa svojo ustvarjalnost predstavijo tudi širši javnosti.

 

  1. Kakšni so pogoji za status kulturnika?

Aktivno sodelovanje v gledališkem krožku ali pri pripravljanju na nastop.

 

  1. Kakšni so debatni krožki? Kaj pa debatni turnirji?

Tehnik argumentacije/debate se učimo pri filozofiji in tudi zgodovini ter geografiji, v praksi pa jo uporabljamo pri filozofskem krožku. Zasledujemo predvsem tehnike dialoga, ki temeljijo na predpostavki o obstoju enega pravilnega odgovora, kjer se učimo drug od drugega in zbližujemo stališča. Naš cilj ni poraziti nasprotnika in zagovarjati stališča, s katerimi se ne moreš poistovetiti.

Debatni krožek na šoli deluje, ko bomo imeli konkurenčne ekipe, se bomo udeleževali debatnih tekmovanj.

 

  1. Ali imate le tekmovanja tehničnih področij glede na to, da ste tehniška šola, ali tudi Cankarjevo in druga tekmovanja?

Dijaki Gimnazije Lava, ki čutijo posebno naklonjenost do slovenščine in besedne umetnosti, vsako šolsko leto sodelujejo tudi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Dosežki dosedanjih tekmovalcev dokazujejo, da leposlovje našim dijakom ostaja izziv in da so ob njem vedno znova pripravljeni na odkrito in ustvarjalno razmišljanje. Mentorice priprave na tekmovanje smo profesorice slovenščine.

Pri tujih jezikih so tekmovanja iz angleščine v 1. in 2. letniku interne narave, za 3. letnik pa je v okviru DMFA organizirano najprej regijsko tekmovanje in nato državno tekmovanje.

Iz nemščine tekmujejo dijaki 2. in 3. letnika najprej na šolski in nato na državni ravni, prav tako potekajo tudi tekmovanja iz španščine.

Organiziramo tudi bralna tekmovanja za vse letnike in vse jezike, včasih skupaj z založbami, včasih pa interno iz knjižnega fonda naše bogato založene knjižnice. 

Za umetniške duše se prijavljamo na natečaj za haiku in “Bodi pisatelj”. Redno pomagamo s pisanjem pisem podpore ali apeli tudi organizaciji “Amnesty Interantional”.

 

  1. Kako je s tekmovanji – predvsem na področju fizike in astronomije?

Na Gimnaziji Lava se udeležujemo tekmovanj, ki jih pripravlja in organizira DMFA Slovenije (Stefanova priznanja). Ta tekmovanja so:

  • tekmovanje v znanju fizike za 1. letnik gimnazije (ČMRLJ),
  • šolsko tekmovanje v znanju fizike (na tem tekmovanju odberemo ekipo, ki zastopa šolo na naslednji stopnji tekmovanja),
  • regijsko tekmovanje v znanju fizike (najboljši tekmovalci celjsko-koroške regije se kvalificirajo za državno tekmovanje),
  • državno tekmovanje v znanju fizike (najboljši tekmovalci se pomerijo med seboj še enkrat na izbirnem tekmovanju za udeležbo na mednarodni olimpijadi).

Na SYP-tekmovanjih (“debatni  turnirji” iz fizike) zadnja leta ne sodelujemo. 

Izvajamo tudi šolsko tekmovanje v znanju astronomije za Dominkova priznanja. Najboljši tekmovalci se kvalificirajo za državno tekmovanje.

Za vsa navedena tekmovanja velja, da se lahko zainteresirani dijaki pripravljajo pod izkušenim strokovnim mentorstvom učiteljev fizike. V preteklih letih so imeli naši dijaki na teh tekmovanjih precej uspeha.

 

  1. Kaj pa športne aktivnosti na Lavi?

Športne aktivnosti na Lavi: šolska športna tekmovanja v moštvenih in individualnih panogah, športni tabori, športni dnevi, Ski opening, rekreativni teki in druženja (Tek podnebne solidarnosti, Tek celjskih gimnazij, Unescov tek), ogledi tekem ŠŠT-šolskih ekip, obisk športnih prireditev, sodelovanje v navijaško-akrobatski skupini Skokci.

 

  1. Ali je težko držati ravnovesje med šolo in košarko?

Usklajevanje športa oziroma katerih koli obšolskih dejavnosti in šole nikoli ni bilo in nikoli ne bo preprosto. Potrebno je dosti discipline in reda. Vsem bodočim dijakom, tako športnikom kot tudi ostalim priporočam, da se čim prej naučite dobro razporejati čas. Slednje je pri veliko obveznostih, zlasti športnih, ključnega pomena. Pomembno je, da ko pridem domov, si določim, kdaj bom naredil nalogo, kdaj se bom učil in kdaj bom šel na trening. Ko imam to določeno, je nujno, da se tega držim in svojega časa ne zapravljam z uporabo mobitela ali računalnika. Pomembno je tudi, da si v naprej napišem, kdaj imam določene obveznosti (šolska ocenjevanja, treninge, tekme), da jih lažje združujem. (Svit Jesenk, 3. a)

 

  1. Kako pa je s šolskim bendom Eruption? Kako in kje potekajo vaje?

V bend se lahko vključi kdorkoli, ki zna igrati in ima doma instrument za vajo. Če je kandidatov veliko, naredimo avdicijo. Vaje od lanskega leta dalje potekajo v E-etaži, vidite jih v predstavitvenem filmčku. Imamo bobne, bas kitaro, elektro-akustično kitaro, klavir, kahon, več ukulelc, gitarelo in manjša tolkala. Ostalo prinesemo od doma. Termine vaj sproti določamo, včasih med urami, ko vsi ugotovimo, da lahko, pa tudi po pouku, če se bliža nastop. Včasih potekajo vaje tudi kakšno soboto ali nedeljo.

 

  1. Kako velika je skupina dijakov, ki se udeleži ekskurzij?

Največkrat 45 dijakov (1 avtobus). V primeru večjega števila dijakov pa prilagodimo tudi  število avtobusov.

 

  1. Ali potujete samo po Evropi in ZDA ali tudi po Aziji in kje drugje? Ali se lahko posamezni dijak udeleži vseh potovanj ali so kakšne omejitve?

Do sedaj smo potovali samo po Evropi in ZDA, smo pa odprti tudi za ostala potovanja, v kolikor bodo povpraševanje in želje dijakov. Dijaki se lahko udeležijo vseh potovanj, ni omejitev.

 

  1. Kdo financira ekskurzije?

Ekskurzije plačajo dijaki sami. V izrednih primerih se lahko delni znesek plača iz šolskega sklada. V dogovoru s turistično agencijo lahko dijaki plačajo ekskurzije v več obrokih.

 

  1. Ali pri ekskurzijah v ZDA sodelujete z vsemi šolami Šolskega centra Celje?

Da. Ekskurzije v ZDA so ponujene dijakom vseh šol Šolskega centra Celje.

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

  1. Kaj je tehniška gimnazija?

Tehniška gimnazija sodi med programe strokovnih gimnazij in se na Gimnaziji Lava odvija že od šolskega leta 1998/1999, zaključi se s splošno maturo in nudi široko splošno izobrazbo, obenem pa omogoča izbiro strokovnega področja (mehanika, računalništvo ali elektrotehnika). Je odlična podlaga za nadaljevanje študija na tehniških usmeritvah (strojništvo, mehatronika, računalništvo in informatika, elektrotehnika, gradbeništvo, arhitektura …), ker se zaključi s splošno maturo, pa omogoča nadaljevanje študija tudi na vseh drugih področjih (medicina, ekonomija, pravo, FDV, tuji jeziki, matematika, fizika …). 

Več o programu in predmetniku si poglejte na naši spletni strani.

 

  1. Kakšna je razlika med tehniško in splošno gimnazijo?

Tehniška gimnazija je primarno namenjena dijakom, ki jih zanima tehnika in nameravajo izobraževanje nadaljevati na fakulteti tehnične smeri. Dijaki tehniške gimnazije dobijo v 2. letniku kot izbirni predmet računalništvo, mehaniko ali elektrotehniko (izberejo sami), v 3. letniku pa dodatne strokovne predmete (računalniški sistemi in omrežja, strojništvo ali elektroniko) in laboratorijske vaje. V 3. in 4. letniku ti dijaki nimajo več kemije, biologije in geografije, v 4. letniku pa nimajo filozofije in zgodovine. Kot izbirni predmet na maturi lahko izberejo fiziko, nemščino ali zgodovino. Vseeno pa je treba poudariti, da se tudi ta program konča s splošno maturo, tako da lahko dijaki, ki obiskujejo tehniško gimnazijo, študij nadaljujejo na vseh fakultetah in akademijah.

 

  1. Ali se splošna in tehniška gimnazija zelo razlikujeta?

Učna načrta obeh programov sta si enaka v osnovnih predmetih: slovenščina, matematika in tuji jeziki. Pri delu v razredu učitelji ločimo razrede glede na interese dijakov: v tehniški gimnaziji se s primeri učne snovi približamo njihovemu strokovnemu področju (besedišče pri jezikih, uporabne naloge pri matematiki). V drugem letniku pa se začnejo spremembe pri ostalih predmetih. Urnik tehniške gimnazije se oplemeniti s strokovnimi predmeti izbranega področja (računalništvo, mehanika ali elektrotehnika), urnik splošne gimnazije pa s splošnimi predmeti. Dijaki tehniške gimnazije v tretjem letniku na urniku nimajo več biologije in kemije, jih pa vseskozi spremlja fizika, dijaki splošne gimnazije imajo na urniku vsa štiri leta zgodovino in v četrtem letniku tudi filozofijo. Med programoma so vsebinske razlike precejšnje, zato je smiselno že prej razmisliti o nadaljnjih ciljih izobraževanja. Iz obeh programov se odprta vrata na vse vrste študijev.

 

  1. Ali je tehniška gimnazija veliko težja kot srednja strojna šola? Ali res dobiš več znanja in več možnosti za naprej?

Gimnazijski program je po učnem načrtu zahtevnejši ali »težji« od tehniškega in se zaključi s splošno maturo. Tehniška gimnazija da dijaku zelo široko znanje na več področjih (kar pomeni, da lahko gre nekdo s končano tehniško gimnazijo študirat karkoli s tehniškega področja ali pa npr. pravo, medicino, arhitekturo, matematiko ali katerega od jezikov). Kot največji doprinos tehniške gimnazije so naši bivši dijaki izpostavili tako teorijo in nekaj prakse pri modulih (mehanika, elektrotehnika, računalništvo) kot tudi izredno podlago znanja matematike in fizike, ki pa mnogim študentom, ki so prišli s tehniških šol, povzročata največ problemov ravno v prvem letniku v nadaljnjem študiju. 

 

 

  1. Koliko pa je po navadi razredov na tehniški gimnaziji?

Že vrsto let razpisujemo po en oddelek tehniške gimnazije. Če bi se na 28 mest prijavilo bistveno več kandidatov, bi šola zaprosila za dodatni oddelek.

 

  1. Zanima me, kakšen uspeh so imeli vaši dijaki tehniške gimnazije v primerjavi z drugimi tehniškimi gimnazijami.

Uspeh maturantov naše tehniške gimnazije je vsako leto visoko nad slovenskim povprečjem tehniških gimnazijcev. Lani so celo presegli sošolce iz splošne gimnazije. Še posebej izstopajo visoke ocene pri MAT, FIZ in strokovnih predmetih.

 

  1. Zanima me kako je z dogovornim spraševanjem v tehniški gimnaziji. Ali to velja pri vseh predmetih?

Dogovorno spraševanje je tudi v tehniški gimnaziji. Pri vseh predmetih ne poteka na enak način, največkrat pa na naslednje načine:

  • dijaki si sami določijo datum, kdaj bi radi pridobili ustno oceno pri določenem predmetu,
  • učitelj da datume in dijaki se vpišejo v tabelo k datumu, ki jim najbolj ustreza,
  • z učiteljem se dogovorijo za dan v tednu, ko poteka ustno ocenjevanje, razpored pa je največkrat abecedni red.

 

  1. Ali se uporablja program ‘Python’ pri računalništvu? Pri robotkih?

Pri računalništvu v tehniški gimnaziji programiramo v Javi, naučimo se tudi SQL. Pri informatiki v splošni gimnaziji uporabljamo za učenje programiranja Python. Pri robotiki pa lahko dijaki izberejo programski jezik po želji. Nekateri programirajo tudi v Pythonu.

Treba je poudariti, da sam programski jezik za učenje programerskih konceptov ni pomemben. Če dijaki dobro obvladajo osnovne koncepte programiranja, lahko brez problemov prehajajo iz enega programskega jezika v drugega.

 

  1. Ali pri izbirnem strokovnem predmetu v tehniški gimnaziji določite izbirni predmet po izboru dijaka ali prevlada večina?

Izbirni predmet dijaki izberejo na koncu 1. letnika. Izbirajo med elektrotehniko, mehaniko in računalništvom. Večinoma upoštevamo želje dijakov. Če pa se za nek predmet prijavi premalo dijakov, jih prerazporedimo (spet glede na njihovo drugo željo) k ostalima dvema predmetoma.

 

  1. Ali se na tehniški gimnaziji bolje pripraviš na maturo kot na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije?

Na tehniški gimnaziji se dijaki pripravljajo na splošno maturo, na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije pa na poklicno maturo, zato je na vprašanje težko odgovoriti. Na splošni maturi opravljajo dijaki pet predmetov: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva izbirna predmeta (glej predmetnik TG), na poklicni maturi pa štiri predmete. Zahtevnost je vsekakor večja na tehniški gimnaziji, a dijaki hkrati dobijo širšo splošno izobrazbo, obenem pa pridobivajo znanje in razvijajo sposobnosti ter interese na izbranem tehniškem področju (MEH, RAČ, ELE).

 

  1. Ali lahko greš s tehniške gimnazije na medicino?

Lahko. Ker pa se na medicino že tradicionalno prijavi bistveno več kandidatov, kot je prostih mest, poteka omejitev vpisa. Pri omejitvi se poleg splošnega učnega uspeha v 3. in 4. letniku upoštevata še uspeh na splošni maturi in ocena iz enega naravoslovnega predmeta na splošni maturi. V tehniški gimnaziji je to fizika.

 

  1. Ali lahko študiram angleščino, če obiskujem tehniško gimnazijo?

Seveda. Angleščina je obvezen predmet na splošni maturi tako za splošne kot za tehniške gimnazijce in pogosto so dijaki, ki jim je blizu tehnika, zelo dobri tudi v angleščini. Nenazadnje je bil naš nekdanji tehniški gimnazijec državni prvak v angleščini.

 

  1. Ali lahko tudi na tehniški gimnaziji izberem biologijo na maturi?

Dijaki, ki se vpišejo v tehniško gimnazijo imajo v predmetniku biologijo samo v prvem in drugem letniku (140 ur). Tistim dijakom, ki bi želeli nadaljevati študij na fakultetah, kjer je zahtevana opravljena matura iz predmeta biologija, bolj svetujemo vpis v splošno gimnazijo. Sicer pa se lahko dijaki tehniške gimnazije z opravljeno maturo iz naravoslovnega predmeta fizika vpišejo na katero koli fakulteto, kjer je zahtevan en naravoslovni predmet.

 

  1. Ali so s tehniške gimnazije odprte vse poklicne poti oz. katere niso?

Ker se tudi tehniška gimnazija zaključi s splošno maturo, so odprte vse možnosti za nadaljevanje izobraževanja. Seveda imajo najširšo izbiro dijaki z najboljšim učnim uspehom, saj je interes za nekatere študijske programe bistveno večji od razpisanih prostih mest in pri omejitvah vpisa imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom.

 

EVROPSKI ODDELEK

 

  1. Kakšen je pogoj za vpis v evropski oddelek?

Evropski oddelek je eden od oddelkov gimnazije in vanj se vpisujejo učenci pod enakimi pogoji kot v druge gimnazijske oddelke. Pogoj je uspešno zaključena osnovna šola.

 

  1. Ali je omejitev vpisa v evropskem oddelku?

EO je eden od gimnazijskih oddelkov, zanj veljajo enaki vpisni pogoji kot za ostale gimnazijske oddelke. Doslej nismo omejevali vpisa v EO. Če se je za EO odločilo več kandidatov, smo v generaciji oblikovali poleg evropskega še en kombinirani oddelek.

 

  1. Ali je v evropskem oddelku kaj drugače? (V primerjavi s programom gimnazija)

V evropskem oddelku poteka gimnazijski program. To pomeni, da so dijaki deležni popolnoma istega učnega načrta kot ostali gimnazijci, vendar pa tem dijakom ponujamo naslednje popestritve.

V prvem letniku se dijaki udeležijo narodne izmenjave, ki poteka dva dneva, v drugem letniku pa mednarodne izmenjave v Nemčiji, in sicer dvakrat po teden dni,  en teden v Celju in en teden v Nemčiji. Izmenjave se udeleži cel oddelek in tako vsi dijaki EO doživijo izmenjavo kot delovno ekskurzijo, kjer je delovni jezik angleščina.

V drugem letniku dobijo dijaki dodatno uro drugega tujega jezika v okviru predmeta Slovenija v svetu (nemščino ali francoščino ali španščino – izbira dijak). V tretjem letniku obiskujejo dijaki dodatno uro angleščine, kjer že potekajo priprave na maturo.

Dijakom evropskih oddelkov ponudimo več projektnih dni in več medpredmetnih povezav kot v ostalih oddelkih. Vsako leto organiziramo več srečanj z evropskimi poslanci in poslankami, predstavniki ambasad in drugih institucij.

V tretjem letniku organiziramo strokovno ekskurzijo v slovenski parlament ter jih redno vabimo na naše ekskurzije v evropske institucije (Bruselj, Luksemburg).

 

  1. Kateri tuji jeziki so v evropskem oddelku?

V evropskem oddelku se vsi dijaki učijo vsaj dva tuja jezika, kot narekuje gimnazijski učni načrt. Prvi tuji jezik je angleščina, drugi tuj jezik je izbirni. Dijaki izbirajo med nemščino (na več nivojih), francoščino in španščino. Oba tuja jezika se učijo vsa štiri leta. V drugem letniku se lahko dijaki odločijo še za tretji tuj jezik. Izbirajo lahko med francoščino, španščino, ruščino ter poglobljeno nemščino s pripravami na Nemško jezikovno diplomo. Poleg tega imajo dijaki evropskega oddelka v drugem letniku dodatno uro drugega tujega jezika v okviru predmeta Slovenija v svetu (torej nemščino ali španščino ali francoščino) ter v tretjem letniku dodatno uro angleščine. V tretjem letniku se lahko dijaki odločijo še za dodatno uro poglabljanja iz drugega tujega jezika.

 

  1. Ali se v evropskem oddelku lahko učiš tudi tretji jezik?

Da, lahko, in sicer v drugem letniku tri šolske ure na teden. Kot tretji tuji jezik dijaki evropskega oddelka kot tudi preostali gimnazijci (razen dijakov tehniške gimnazije) izberejo španščino, francoščino in ruščino. Če je dovolj dijakov, lahko izberejo tudi nemščino.

 

  1. Ali je v evropskem oddelku kaj biologije? Ali je smiselno, da se odločiš za evropski oddelek, če te zanima biologija?

V predmetniku splošne gimnazije je enako število ur biologije v vseh treh letnikih tako evropskega kot neevropskih razredov (210 ur). Učni načrt je za program gimnazije popolnoma enak. Dijaki evropskega razreda lahko enakovredno izberejo biologijo kot izbirni naravoslovni predmet na maturi. Dijaki evropskega razreda lahko enakovredno izberejo kot dodatni izbirni predmet v 2. letniku ITS (naravoslovje), v tretjem letniku lahko izberejo dodatno uro biologije kot izbirni naravoslovni predmet. Prav tako dijaki evropskih oddelkov uspešno sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih v znanju biologije Proteus. Dijaki evropskih oddelkov so na področju biologije zelo uspešni od prvega letnika pa vse do zaključka mature.

 

  1. Ali se lahko iz evropskega oddelka in tehniške gimnazije vpišeš na farmacijo?

Na enoviti magistrski študijski program farmacija se lahko vpišeš iz evropskega oddelka in tehniške gimnazije, saj se oba zaključita s splošno maturo. Ker je na farmaciji že veliko let zapovrstjo omejitev vpisa, se pri omejitvi upošteva ocena iz naravoslovnega predmeta, ki prinaša 20 % točk. V EO lahko izbiraš med vsemi naravoslovnimi predmeti (BIO, KEM, FIZ), v TG pa lahko na splošni maturi opravljaš FIZ.

 

  1. Ali lahko greš iz evropskega oddelka študirat medicino?

Lahko, saj tudi v evropskem oddelku za splošno maturo lahko izbereš naravoslovni predmet, ta pa ti pri omejitvi vpisa na medicini prinaša 15 % točk. Seveda so pomembni še splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku, uspeh na splošni maturi in uspeh na maturi pri matematiki ter tujem jeziku.

 

  1. Kakšna je bistvena razlika med Gimnazijo Celje – Center in evropskim oddelkom na Gimnaziji Lava?

Odgovorimo lahko na tisti del, ki se nanaša na evropski oddelek na naši šoli.

Celotnemu oddelku EO organiziramo narodno in mednarodno izmenjavo, ki ju dijaki doživijo skupaj kot razred. To pomeni, da se dijaki v drugem letniku dva tedna družijo s sošolci in sovrstniki iz nemške partnerske šole.

V tretjem letniku povabimo dijake evropskega oddelka na mednarodno izmenjavo na Češko. Dijakom se pridružijo dijaki drugih oddelkov.

Dijaki, ki želijo poglobiti znanje drugega tujega jezika, še posebej nemščine, se lahko v drugem letniku odločijo, da dobijo poleg rednih treh ur nemščine in dodatne ure nemščine (Slovenija v svetu) še dodatno tri ure nemščine v okviru priprav na Nemško jezikovno diplomo (DSD) oziroma za dodatno uro francoščine in španščine (poleg rednih treh). Dijaki, ki so se že v osnovni šoli učili nemščino več let, lahko tako obiskujejo do 7 ur nemščine na teden.

Dijakom evropskih oddelkov ponudimo več projektnih dni in več medpredmetnih povezav kot v ostalih oddelkih. Vsako leto organiziramo več srečanj z evropskimi poslanci in poslankami, predstavniki ambasad in drugih institucij.

V tretjem letniku organiziramo strokovno ekskurzijo v slovenski parlament ter jih redno vabimo na naše ekskurzije v evropske institucije (Bruselj, Luksemburg).

Vsi naši dijaki imajo napovedano spraševanje od prvega dne pouka dalje.

Skip to content