Una Mršić, zdravnica

V zadnjih osnovnošolskih letih je mojo pozornost brezkompromisno pritegnilo naravoslovje. Ugotovila sem, da je biologija človeka tista, ki mi bo pomagala odgovoriti na največ vprašanj, ki sem si jih zastavljala. Nekoliko naivno, z dobro mero optimizma in najstniške trme sem že takrat sklenila, da bom postala zdravnica.

Gimnazija Lava je imela od nekdaj sloves gimnazije, ki ustvari močne naravoslovne temelje, zato odločitev za naslednji korak nikakor ni bila težka. Še več – izkazala se je za pravilno, saj me je preko uspeha na maturi privedla do cilja, ki sem si ga zadala. K temu je zagotovo pripomogla tudi simbolika velikega ravnila naše razredničarke v matematični učilnici.

Pot na Lavo pa ni nasitila zgolj mojih takratnih apetitov po naravoslovnih vedah, temveč je prebudila vse čutnice in mi pomagala izostriti posluh še za druga področja. Gimnazijski čas je namreč čas iskanja in gradnje samega sebe. Je čas odkrivanja in izražanja lastne kreativnosti. Zase lahko trdim, da sem se s pomočjo profesorjev in profesoric zgradila skozi analizo vélikih literarnih del in s peresom v rokah. Takrat si nisem niti mislila, da bo humanistika tista, ki mi bo tako za življenje kakor tudi za poklicno pot največ podarila. Profesorji Gimnazije Lava vam bodo darežljivo ponudili svoja modra ramena in vas – hočeš nočeš – opremili s širokim in globokim znanjem, na katerem boste lahko gradili kritično mišljenje.

Nekdo mi je nekoč dejal, da v kakršnem plemenu si, takšen boš, zato moraš izbirati takšne prijatelje, kakršen želiš postati tudi sam. V gimnazijskem obdobju si vzemite čas za oblikovanje in negovanje prijateljstev, saj bodo ta pomembno vplivala na mlado osebo, ki bo takrat nastajala v vas.