Lev Podbregar med udeleženci Unescove konference v Rusiji

Med 23. in 30. aprilom 2019 sem se v ruskem mestu Magnitogorsk udeležil mednarodne Unescove konference Agro-Sphere, ki je bila posvečena trajnostnemu razvoju mest in urbanega prostora. Med dijaki iz različnih držav je bilo tudi 11 dijakov z različnih slovenskih šol z gospo Darjo Sila, profesorico biologije s Plečnikove gimnazije v Ljubljani.

Prvi dan so nam ruski gostitelji razkazali Magnitogorsk, ki je tipično industrijsko mesto na drugi strani Urala. Večina ljudi dela v železarski industriji. Mesto je zelo podobno našim železarskim mestom, le da je veliko večje.  Drugi dan se je začela konferenca z otvoritvijo in predavanji ter predstavitvami dijakov, med njimi so bili tudi štirje dijaki iz Slovenije. Nato smo si ogledali največje živilsko podjetje v Magnitogorsku SITNO. Tretji dan smo se z avtobusom odpeljali v glavno mesto regije Čeljabinsk. Pokrajina je ena sama stepska ravnina. Tam smo si ogledali Južnouralsko agrarno univerzo. Naslednji dan smo imeli še eno serijo predavanj, večinoma so to bile raziskave dijakov. Zadnji dan smo imeli simulacijo debate v Organizaciji združenih narodov o prehranski krizi, popoldan pa so nas naše družine peljale na ogled okoliških jezer in gorovja Ural.

Moja gostiteljica je bila Marija. Vsi člani njene družine so bili zelo prijazni in me sprejeli kot svojega sina. To, da sem lahko živel z njimi en teden, je bila ena najlepših izkušenj v mojem življenu, saj sem lahko od blizu opazoval in bil del življenja povprečne ruske družine. Tudi na hrano in zabavo naši gostitelji niso pozabili. Na skupnih druženjih sem spoznal fante in punce iz različnih držav. Pri sporazumevanju je bil včasih problem tudi jezik. Tako sem se moral z Luisom iz Brazilije pogovarjati v svoji polomljeni portugalščini, ki je bila še vedno boljša kot njegova angleščina.

Na koncu smo si ogledali še rusko prestolnico Moskvo in spoznali njene glavne znamenitosti. Presenetilo me je, kako je vse čisto in kako lepe stavbe so v centru mesta. Povsem drugače kot v Magnitogorsku. Prav gotovo se bom v Moskvo še vrnil. Seveda na poti ni manjkalo raznih prigod, od pozabljenega nahrbtnika enega od naših udeležencev na eni izmed postaj metroja do tega, da smo skoraj zamudili let domov.

Vsekakor je bila to zelo lepa izkušnja in hvaležen sem naši šoli, da mi jo je omogočila.

Lev Podbregar, 2. a

 

Nazaj