V ponedeljek, 1. 2. 2021, smo na daljavo prisluhnili drugemu pogovoru Maratona znanosti 2021, ki letos poteka že tretje leto. Gostili smo Ano Vovk Korže, profesorico za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, raziskovalko in vodjo Mednarodnega centra za ekoremediacije, ustanoviteljico Učnega poligona za samooskrbo Dole ter inštituta za promocijo varstva okolja. Ima dva doktorata, enega s področja geografije in drugega s področja varstva okolja.

Na začetku smo prisluhnili zelo zanimivemu predavanju in se naučili marsikaj novega. Predavateljica je najprej izpostavila problem neustreznega ravnanja z vodo in poudarila, da je skrajni čas za ukrepanje in spremembe. Ena od rešitev je postavitev zelenih streh in sten. To poznamo tudi že v Sloveniji, saj je z zakonom določeno, da je potrebno vsako leto vsaj na eni zeleni strehi postavi vrtiček. Obstaja še mnogo drugih možnosti, kot so premični vrtovi, zeleni sistemi v predmestjih, zelenice na starih tirnicah, umetna mokrišča (Pariz), deževni vrtovi (ZDA), eko soseske, rastlinske čistilne naprave in še mnogo več.

Podala je primer urbanega vrta v Avstraliji, ki nudi prostor za izobraževanje, trajnostne kavarnice in čebelnjak na strehi parkirne hiše. Omenila je tudi pomembnost prepustnega tlakovanja, ki bi ga nujno morali vključiti v vsako mesto, vendar je potrebno nekaj dela za vzdrževanje, ljudje pa na žalost na to niso pripravljeni.

Predavanju so sledila naša vprašanja. Verjetno je vse najbolj presenetilo dejstvo, da bi prof. Vovk Korže rada naredila še tretji doktorat. Sledila je zanimiva debata na temo podnebnih sprememb in okolja, v katerem živimo. Če bomo nadaljevali s takšnim načinom življenja, bomo v letu 2050 občutili hude posledice, kot so požari, viharji in izbruhi še mnogih drugih bolezni. Predavateljica nas je mlade zato pozvala k dejanjem, saj se na našo vlado in politiko nasploh ne moremo zanesti. Vsak lahko spremeni svoje navade, se odpove kopičenju materialnih dobrin, postane samooskrben in se povezuje z drugimi ljudmi.

Mladi imamo pri ohranjanju narave najtežjo, a hkrati najpomembnejšo vlogo. Paziti moramo, da nas svet sliši in ne spregleda, kot nas je že večkrat. Pomembno je, da smo vzor mlajšim in starejšim generacijam. Razmislimo, kako bi mi spremenili svet in pripomogli k boljši naravi in prihodnosti.

Z gospo Ano Vovk Korže sem se pogovarjala Sara Oblak (2. b).