Zakaj Lava?

Ker smo pri nas na prvem mestu ljudje. Zato so poti do ciljev lažje in prijetnejše.


Peter Kovačević, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2015

PeterKovacevic

Nikoli nisem znal odgovoriti na vprašanje, zakaj sem se pred petimi leti odločil za Gimnazijo Lava. Lahko bi rekel, da je bila to spontana odločitev. Nekaj me je vleklo tja, kaj je to bilo, tega si do zdaj nisem znal nikoli natančno pojasniti.

Na Lavi lahko seveda spoznaš veliko novih prijateljev, s katerimi potem preživljaš nekaj svojih najboljših let, in se hkrati naučiš mnogo koristnega za nadaljnje življenje, ampak kar naredi to šolo posebno, so ljudje, ki ti posredujejo znanje, profesorji Gimnazije Lava. Kot (nekdanji) dijak ne verjamem, da bi si lahko želel boljših.

Mnogokrat so bili naši prijatelji, z njimi si se lahko pogovoril, ko si imel probleme, bili so naši mentorji, ko smo potrebovali kakšen nasvet, hkrati pa strogi učitelji, ki so nas res veliko in dobro naučili, kar se kaže tudi pri mojem študiju. Znali so pripraviti zanimive, celo zabavne učne ure, tako da se učenje ni zdelo prisiljeno, enostavno so znali v nas (večino časa) prebuditi zanimanje za snov.

Ob vsem tem so imeli lastnost, ki jih razlikuje od mnogih drugih: niso delali razlik med dijaki. Do vseh so imeli enak odnos, tako do tistih, ki so mogoče potrebovali dodatne razlage, kot do tistih, ki so hoteli izvedeti kaj več ali pa so se celo udeleževali različnih tekmovanj. Naši profesorji so znali tekmovalce (tudi sam sem bil eden izmed njih) res odlično pripraviti in spodbujati. Vedno si imel občutek, da delajo za tvoje dobro, ne za to, da boš postal naslednja ”trofeja” šole.

Za konec lahko rečem le še, da ne bom nikoli obžaloval svoje odločitve in da bom večno hvaležen tej enkratni šoli za vse njeno delo.


 Ana, Andrej in Aleš Simončič, (nekdanji) dijaki GL in maturanti leta 2016

Aleš, Andrej in Ana smo nekdanji dijaki Gimnazije Lava, sedaj pa se poglabljamo vsak v svoj študij. Že od začetka študijskega leta, predvsem pa med izpiti se spominjamo svojih profesorjev. Res smo jim zelo hvaležni, saj lahko poglabljamo in gradimo na dobrem znanju, ki smo ga pridobili v srednji šoli, zato tudi začetek ni bil tako zelo težak. S sošolci ugotavljamo, da so ocene na fakultetah res zelo odvisne od predznanja iz srednje šole, predvsem pri naravoslovnih predmetih.

Jaz, Ana, bi predvsem izpostavila odlično znanje kemije, ki mi sedaj pride še kako prav, ker moja študijska smer temelji predvsem na kemiji. V primerjavi z ostalimi sošolci res znam kemijo, zato jim tudi veliko pomagam. Z lahkoto (in z desetkami) sem opravila tudi vse izpite iz matematike, za kar ni bilo potrebno veliko učenja.

Alešu in Andreju je predvsem prišlo prav predznanje iz elektrotehnike. Matematični jezik jima je še posebej razumljiv. Tudi za izpit se jima zaradi dobrega predznanja ni bilo treba veliko učiti.

Predavatelji na fakultetah že v eni uri predajo res veliko snovi, predvsem pri fiziki, zato jima zelo prav pridejo zapiski iz srednje šole in temeljno znanje, ki sta ga pridobila.

Profesorji z Gimnazije Lava so nas zelo dobro pripravili na študij in res nam ni žal, da smo jo obiskovali, zato se jim zahvaljujemo.


Janez Turnšek, (nekdanji) dijak GL in maturant leta 2016

Ko sem na prvi šolski dan stopil v pritličje Gimnazije Lava, sem takoj pomislil na mučne ure učenja, na profesorje, ki ti bodo težili takoj, ko ne boš naredil naloge, in seveda na vso mučno snov, ki jo bodo od zdaj naprej profesorji predavali brez sočutja do nas, ubogih prvih letnikov.
Gimnazija Lava pa me je kljub temnim pričakovanjem spodbudila k delu. Kasneje sem spoznal, da ne delam za šolo, ampak zase. Še sedaj presenečeno ugotavljam, kaj mi je šola v resnici dala. Po mojem mnenju je k temu največ prispevala pripravljenost profesorjev darovati svoje ure, da smo lahko zagnani dijaki delali stvari, ki jih pri pouku nismo mogli. To dokazujejo množica krožkov, ki jih šola ponuja, in seveda dosežki. Pozabiti pa ne smem, da je Gimnazija Lava del Šolskega centra Celje in dijaki smo dobili dostop do strojne opreme drugih šol in do znanja strokovnjakov s teh šol, kar je pomagalo pri naših pripravah na različna tekmovanja.

Seveda je bilo tudi nekaj temnih dni in manj priljubljenih predmetov, a je vse dobro mnogokrat preglasilo peščico slabega. Rad bi se zahvalil vsem profesorjem, ki so darovali in še vedno nesebično darujejo svoj čas ter pogosto tudi svoje živce, da lahko dijaki spoznajo stvari, ki bi jim lahko ostale skrite.

Najlepši spomini na Gimnazijo Lava so povezani z obšolskimi dejavnostmi. Spomnim se mnogih celodnevnih priprav na tekmovanje v programiranju robotov, ko smo si z ekipo včasih za nekaj dni sposodili programersko učilnico B-2, po pripravah pa smo se velikokrat šli družit v knjižnico. V zelo lepem spominu mi bo ostal tudi legendarni Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje, v katerem sem pel vsa štiri leta in z njim veliko potoval. Na pripravah na tekmovanje v znanju fizike sem moral pogosto prebavljati čudne, a lepe formule, za katere sem se včasih moral pretvarjati, da jih popolnoma razumem. Hvaležen sem prav vsakemu profesorju, ki daje od sebe, kar najbolje zmore, saj s tem omogoča dijakom rast na osebnem in znanstvenem področju. Tudi sam sem jim neizmerno hvaležen.


Julija Lubej, (nekdanja) dijakinja GL in maturantka leta 2016

Velikokrat se spominjam dogodkov iz srednje šole. Ravno prejšnji teden sem gledala slike z maturantskega plesa in si kar nisem mogla pomagati, da mi ne bi pritekla solza. To so zame res lepi spomini. Včasih bi se rada vrnila nazaj, ampak takšno je življenje in vsako obdobje je nekaj posebnega. 

Sedaj v Ljubljani študiram socialno delo. Fakulteta mi je všeč, saj sem si od nekdaj želela delati z družinami, otroki in posamezniki. Veseli me, da jim lahko pomagam v stiski. Seveda je še vedno moja največja strast petje. Rada imam številne koncerte, nastope in projekte. V poletnih mesecih bo zopet zaživel muzikal Veronika Deseniška na Celjskem gradu, delam pa tudi na svoji prvi pesmi in upam, da jo boste lahko kmalu slišali. 

Kjer koli slišim ali preberem ime Gimnazija Lava, se mi nariše nasmeh na obraz. Moji spomini so čudoviti, nekakšna mešanica vzponov in padcev, ampak tako je tudi prav. Na koncu nam ostanejo le tisti za nas lepi, pristni in iskreni trenutki. Za uspeh pa sta seveda potrebna trdo delo in volja. Jaz sem si pri tem pomagala s svojo pozitivno energijo, držim se tega, da je vse za nekaj dobro, da se vse zgodi z nekim razlogom, kar pa nam prinese ogromno novih izkušenj za življenje. Moram reči, da me je ta misel uspešno vodila skozi vsa štiri leta. Iskreno lahko rečem, da je to šola s posluhom. Meni je prisluhnila. Profesorji znajo dijake voditi po pravi poti, znajo pa tudi ceniti njihove talente, trud in jih tudi nagraditi.

Oboževala sem šolski zbor in naš šolski bend. To je zame predstavljalo sprostitev in umik od vsakdanjih skrbi, pa čeprav sem prihajala domov v večernih urah. Zame ni lepšega občutka od tistega, ko stojiš na odru in z njega gledaš srečne, zadovoljne obraze dijakov ter ponosne, malce ganjene obraze profesorjev. Od tod sem črpala energijo in motivacijo za uspešno opravljena srednješolska leta. Iz srca sem hvaležna za vse izkušnje, nasvete in znanje, ki sem jih pridobila na Lavi.

Še enkrat hvala Gimnaziji Lava, vsem profesorjem in vodstvu šole za nepozabne spomine.  


Rožle Toš, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2016

Gimnazija Lava mi je ostala v lepem spominu. Pride kakšen dan, ko si iskreno zaželim, da bi se čas zavrtel za nekaj let nazaj in bi bil spet v srednji šoli. Čeprav se imam na fakulteti lepo in sem zadovoljen, kjer sem, pogrešam sproščene in pristne odnose med učitelji in učenci na Gimnaziji Lava. Še sedaj imam občutek, da bi lahko katerega koli znanca iz srednješolskih dni pozdravil na cesti in dobil nazaj iskren nasmeh.

 

 

 

 

 

 


Jaka Krušič, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2016

Na Lavi sem se imel lepo, spoznal sem dosti super ljudi, s profesorji sem se dobro razumel, tudi z ocenami nisem imel problemov.

Na ta 4 leta imam predvsem lepe spomine.

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Rok Krumpak, (nekdanji) dijak GL in maturant leta 2016

Spominjam se preživetih popoldnevov na šoli predvsem pa edinstvenih sošolcev brez katerih bi bile dejavnosti med odmori veliko dolgočasnejše.