Zakaj Lava?

Ker smo pri nas na prvem mestu ljudje. Zato so poti do ciljev lažje in prijetnejše.


Matija Krumpak, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2019

Čas je in ga ni. Življenje pa neusmiljeno teče naprej in tista štiri čudovita leta se ne bodo vrnila. A še vedno se zalotim, da razmišljam o trenutkih, ki so me napolnili z neverjetno radostjo in so povezani z Gimnazijo Lava.

Že od trenutka, ko sem prvič stopil skozi velika vrata, sem bil očaran nad vzdušjem in šarmom. Seveda sprememba okolja ni nikoli preprosta, a že po mesecu dni sem se počutil kot doma.

Lava me je oblikovala v človeka, kakršen sem sedaj. Na njej si lahko kdorkoli. Če so tvoje sanje postati zagrizen tekmovalec, je to popolnoma mogoče doseči. Če imaš ustvarjalno žilico, si tukaj v ustvarjanju svoboden. Če si brez ambicij in želiš samo zaključiti gimnazijo na najpreprostejši način, si tu zaradi povsem napačnih razlogov, a je to vseeno čisto izvedljivo. Vsak tip človeka tu najde svoj prostor. Če vse to povežemo še z ljudmi, ki hodijo na Lavo ali poučujejo na njej, lahko nastane čarobna izkušnja. 

Ljudje na Lavi so kot rože na stoletja skriti gozdni jasi, ki jim je rumeno sonce vlilo barvo in dušo. Naj gre za sošolce, ki razširijo tvoja obzorja s svojo nepremagljivo pristnostjo, ali profesorje, katerih ure so nenadomestljiv višek tvojega tedna, morda pa le za naključne dijake, na katere naletiš na hodniku in ti spremenijo pogled na svet. Vsi ti in še kdo te čakajo tukaj.

Konec koncev je vse subjektivno in relativno. A verjamem, da če se s srcem podamo na to pot, je vsaka naša odločitev pravilna.


Mirjam Končan, (nekdanja) dijakinja GL in zlata maturantka 2018

Nikoli nisem obžalovala, da sem se odločila za šolanje na Lavi. Profesorji so bili strogi, zahtevali so določen nivo znanja, a bili so tudi pravični in vedno pripravljeni pomagati, če se je kje zataknilo. Čeprav se tega verjetno marsikdo ustraši, se to izkaže kot pravi način dela, ki ti da odlično podlago za nadaljnji študij, še posebej za zahtevnejše smeri, kot sta medicina ali strojništvo. Tudi sošolci so bili super, veliko smo preživeli skupaj. Če bi šla še enkrat v srednjo šolo, bi zagotovo spet izbrala Lavo.


Žiga Jordan Kozjak, mag. inž. str. (koordinator proizvodnje in plana v Kovit projekti d. o. o.), (nekdanji) dijak GL

Foto: žjk

V življenju se nenehno soočamo z različnimi odločitvami. Pri nekaterih moramo tehtno premisliti, saj s tem daljnosežno tlakujemo svojo življenjsko pot. Ena takšnih odločitev je po koncu osnovne šole izbira srednje šole. Moja izbira je bila Gimnazija Lava, na katero imam še danes izjemno lepe spomine, predvsem na čudovito razredničarko ter sošolke in sošolce, s katerimi smo še danes v stiku. Beseda velikokrat nanese na raznovrstne anekdote iz gimnazijskih dni …

Na začetku študija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani sem kar precej časa porabil za to, da sem nadoknadil strokovne osnove. Po drugi strani sem prav z lahkoto opravljal izpite pri predmetih, ki so bili enaki tistim na gimnaziji (matematika, fizika, kemija) ali pa so poglabljali določena poglavja navedenih strok. Gimnazija Lava mi je dala odlično temeljno znanje in me naučila, da je potrebno odpreti knjigo in naštudirati, po potrebi tudi vprašati ter se nikdar ne odreči vedoželjnosti.

Preko študija in dela sem ugotovil, da je znanje potrebno povezati. Tako se bolj suvereno soočamo z izzivi. Potrebno je uporabiti znanje z več področij. Ugotavljam, kako pomembno je znati tuje jezike – pri študiju (strokovna literatura) in v komunikaciji. Slednja je lahko v tujem jeziku dobra le, če najprej obvladamo materinščino. Takšno povezovanje znanja je potrebno in na Gimnaziji Lava preko različnih projektov ter medpredmetnih povezav počnejo natanko tisto, kar potrebujemo. S tem se krepijo ne le medpredmetne vezi, temveč tudi povezovanje različnih področij in posledično je boljše razumevanje snovi.

Vedno s ponosom povem, da sem bil dijak Gimnazije Lava. V veselje mi je, da sem ob stisku rok s profesorji še vedno deležen prijetnega klepeta in obujanja spominov na dni, ko so me vodili do novih spoznanj skozi štiri nepozabna leta.


Vid But, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2018

 

Gimnazija Lava mi bo ostala v lepem spominu. V štirih letih sem doživel mnogo nepozabnih trenutkov in spoznal veliko novih prijateljev. Na poti do mature mi nikoli ni bilo dolgčas, saj je bilo v šoli veliko novih izzivov na različnih področjih. Za uspeh se je potrebno potruditi in Gimnazija Lava mi je zagotovila odlično podlago za nadaljevanje moje izobraževalne poti.

 

 

 

 

 


Tina Gunzek, igralka, (nekdanja) dijakinja GL

Na uprizoritvi Hamleta. Foto: luca quaia

V gimnazijskih letih sem se začela postavljati na noge in se prelevila v odgovorno odraslo osebo s svojimi cilji in temeljnimi vrednotami. To se seveda skozi življenje spreminja, ampak temelji so se vzpostavili takrat.

Na Gimnaziji Lava sem dobila dovolj širine in znanja, kajti nikoli v življenju nisem začutila nobenega manjka in sem suvereno nadaljevala svojo pot izobrazbe. Izbrala sem sicer študij, ki ni bil povezan s katerim koli klasičnim srednješolskim predmetom, razen v neki meri s slovenščino. Zato je bilo zame znanje, ki sem ga pridobila na Gimnaziji Lava, mogoče toliko pomembnejše. Menim pa, da je širina znanja odvisna od vsakega posameznika in tega, koliko je radoveden in odprt za okolico. K temu pa prav gotovo pripomorejo profesorji, ki na Lavi prekipevajo od znanja in navdušenja nad določenimi področji ter tako vzbudijo navdušenje pri dijakih. Mislim, da je to ključno za širino duha.

 

 


Peter Kovačević, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2015

PeterKovacevic

Nikoli nisem znal odgovoriti na vprašanje, zakaj sem se pred petimi leti odločil za Gimnazijo Lava. Lahko bi rekel, da je bila to spontana odločitev. Nekaj me je vleklo tja, kaj je to bilo, tega si do zdaj nisem znal nikoli natančno pojasniti.

Na Lavi lahko seveda spoznaš veliko novih prijateljev, s katerimi potem preživljaš nekaj svojih najboljših let, in se hkrati naučiš mnogo koristnega za nadaljnje življenje, ampak kar naredi to šolo posebno, so ljudje, ki ti posredujejo znanje, profesorji Gimnazije Lava. Kot (nekdanji) dijak ne verjamem, da bi si lahko želel boljših.

Mnogokrat so bili naši prijatelji, z njimi si se lahko pogovoril, ko si imel probleme, bili so naši mentorji, ko smo potrebovali kakšen nasvet, hkrati pa strogi učitelji, ki so nas res veliko in dobro naučili, kar se kaže tudi pri mojem študiju. Znali so pripraviti zanimive, celo zabavne učne ure, tako da se učenje ni zdelo prisiljeno, enostavno so znali v nas (večino časa) prebuditi zanimanje za snov.

Ob vsem tem so imeli lastnost, ki jih razlikuje od mnogih drugih: niso delali razlik med dijaki. Do vseh so imeli enak odnos, tako do tistih, ki so mogoče potrebovali dodatne razlage, kot do tistih, ki so hoteli izvedeti kaj več ali pa so se celo udeleževali različnih tekmovanj. Naši profesorji so znali tekmovalce (tudi sam sem bil eden izmed njih) res odlično pripraviti in spodbujati. Vedno si imel občutek, da delajo za tvoje dobro, ne za to, da boš postal naslednja ”trofeja” šole.

Za konec lahko rečem le še, da ne bom nikoli obžaloval svoje odločitve in da bom večno hvaležen tej enkratni šoli za vse njeno delo.


 Ana, Andrej in Aleš Simončič, (nekdanji) dijaki GL in maturanti leta 2016

Aleš, Andrej in Ana smo nekdanji dijaki Gimnazije Lava, sedaj pa se poglabljamo vsak v svoj študij. Že od začetka študijskega leta, predvsem pa med izpiti se spominjamo svojih profesorjev. Res smo jim zelo hvaležni, saj lahko poglabljamo in gradimo na dobrem znanju, ki smo ga pridobili v srednji šoli, zato tudi začetek ni bil tako zelo težak. S sošolci ugotavljamo, da so ocene na fakultetah res zelo odvisne od predznanja iz srednje šole, predvsem pri naravoslovnih predmetih.

Jaz, Ana, bi predvsem izpostavila odlično znanje kemije, ki mi sedaj pride še kako prav, ker moja študijska smer temelji predvsem na kemiji. V primerjavi z ostalimi sošolci res znam kemijo, zato jim tudi veliko pomagam. Z lahkoto (in z desetkami) sem opravila tudi vse izpite iz matematike, za kar ni bilo potrebno veliko učenja.

Alešu in Andreju je predvsem prišlo prav predznanje iz elektrotehnike. Matematični jezik jima je še posebej razumljiv. Tudi za izpit se jima zaradi dobrega predznanja ni bilo treba veliko učiti.

Predavatelji na fakultetah že v eni uri predajo res veliko snovi, predvsem pri fiziki, zato jima zelo prav pridejo zapiski iz srednje šole in temeljno znanje, ki sta ga pridobila.

Profesorji z Gimnazije Lava so nas zelo dobro pripravili na študij in res nam ni žal, da smo jo obiskovali, zato se jim zahvaljujemo.


Janez Turnšek, (nekdanji) dijak GL in maturant leta 2016

Ko sem na prvi šolski dan stopil v pritličje Gimnazije Lava, sem takoj pomislil na mučne ure učenja, na profesorje, ki ti bodo težili takoj, ko ne boš naredil naloge, in seveda na vso mučno snov, ki jo bodo od zdaj naprej profesorji predavali brez sočutja do nas, ubogih prvih letnikov.
Gimnazija Lava pa me je kljub temnim pričakovanjem spodbudila k delu. Kasneje sem spoznal, da ne delam za šolo, ampak zase. Še sedaj presenečeno ugotavljam, kaj mi je šola v resnici dala. Po mojem mnenju je k temu največ prispevala pripravljenost profesorjev darovati svoje ure, da smo lahko zagnani dijaki delali stvari, ki jih pri pouku nismo mogli. To dokazujejo množica krožkov, ki jih šola ponuja, in seveda dosežki. Pozabiti pa ne smem, da je Gimnazija Lava del Šolskega centra Celje in dijaki smo dobili dostop do strojne opreme drugih šol in do znanja strokovnjakov s teh šol, kar je pomagalo pri naših pripravah na različna tekmovanja.

Seveda je bilo tudi nekaj temnih dni in manj priljubljenih predmetov, a je vse dobro mnogokrat preglasilo peščico slabega. Rad bi se zahvalil vsem profesorjem, ki so darovali in še vedno nesebično darujejo svoj čas ter pogosto tudi svoje živce, da lahko dijaki spoznajo stvari, ki bi jim lahko ostale skrite.

Najlepši spomini na Gimnazijo Lava so povezani z obšolskimi dejavnostmi. Spomnim se mnogih celodnevnih priprav na tekmovanje v programiranju robotov, ko smo si z ekipo včasih za nekaj dni sposodili programersko učilnico B-2, po pripravah pa smo se velikokrat šli družit v knjižnico. V zelo lepem spominu mi bo ostal tudi legendarni Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje, v katerem sem pel vsa štiri leta in z njim veliko potoval. Na pripravah na tekmovanje v znanju fizike sem moral pogosto prebavljati čudne, a lepe formule, za katere sem se včasih moral pretvarjati, da jih popolnoma razumem. Hvaležen sem prav vsakemu profesorju, ki daje od sebe, kar najbolje zmore, saj s tem omogoča dijakom rast na osebnem in znanstvenem področju. Tudi sam sem jim neizmerno hvaležen.


Julija Lubej, (nekdanja) dijakinja GL in maturantka leta 2016

Velikokrat se spominjam dogodkov iz srednje šole. Ravno prejšnji teden sem gledala slike z maturantskega plesa in si kar nisem mogla pomagati, da mi ne bi pritekla solza. To so zame res lepi spomini. Včasih bi se rada vrnila nazaj, ampak takšno je življenje in vsako obdobje je nekaj posebnega. 

Sedaj v Ljubljani študiram socialno delo. Fakulteta mi je všeč, saj sem si od nekdaj želela delati z družinami, otroki in posamezniki. Veseli me, da jim lahko pomagam v stiski. Seveda je še vedno moja največja strast petje. Rada imam številne koncerte, nastope in projekte. V poletnih mesecih bo zopet zaživel muzikal Veronika Deseniška na Celjskem gradu, delam pa tudi na svoji prvi pesmi in upam, da jo boste lahko kmalu slišali. 

Kjer koli slišim ali preberem ime Gimnazija Lava, se mi nariše nasmeh na obraz. Moji spomini so čudoviti, nekakšna mešanica vzponov in padcev, ampak tako je tudi prav. Na koncu nam ostanejo le tisti za nas lepi, pristni in iskreni trenutki. Za uspeh pa sta seveda potrebna trdo delo in volja. Jaz sem si pri tem pomagala s svojo pozitivno energijo, držim se tega, da je vse za nekaj dobro, da se vse zgodi z nekim razlogom, kar pa nam prinese ogromno novih izkušenj za življenje. Moram reči, da me je ta misel uspešno vodila skozi vsa štiri leta. Iskreno lahko rečem, da je to šola s posluhom. Meni je prisluhnila. Profesorji znajo dijake voditi po pravi poti, znajo pa tudi ceniti njihove talente, trud in jih tudi nagraditi.

Oboževala sem šolski zbor in naš šolski bend. To je zame predstavljalo sprostitev in umik od vsakdanjih skrbi, pa čeprav sem prihajala domov v večernih urah. Zame ni lepšega občutka od tistega, ko stojiš na odru in z njega gledaš srečne, zadovoljne obraze dijakov ter ponosne, malce ganjene obraze profesorjev. Od tod sem črpala energijo in motivacijo za uspešno opravljena srednješolska leta. Iz srca sem hvaležna za vse izkušnje, nasvete in znanje, ki sem jih pridobila na Lavi.

Še enkrat hvala Gimnaziji Lava, vsem profesorjem in vodstvu šole za nepozabne spomine.  


Rožle Toš, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2016

Gimnazija Lava mi je ostala v lepem spominu. Pride kakšen dan, ko si iskreno zaželim, da bi se čas zavrtel za nekaj let nazaj in bi bil spet v srednji šoli. Čeprav se imam na fakulteti lepo in sem zadovoljen, kjer sem, pogrešam sproščene in pristne odnose med učitelji in učenci na Gimnaziji Lava. Še sedaj imam občutek, da bi lahko katerega koli znanca iz srednješolskih dni pozdravil na cesti in dobil nazaj iskren nasmeh.

 

 

 

 

 

 


Jaka Krušič, (nekdanji) dijak GL in zlati maturant leta 2016

Na Lavi sem se imel lepo, spoznal sem dosti super ljudi, s profesorji sem se dobro razumel, tudi z ocenami nisem imel problemov.

Na ta 4 leta imam predvsem lepe spomine.

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Rok Krumpak, (nekdanji) dijak GL in maturant leta 2016

Spominjam se preživetih popoldnevov na šoli predvsem pa edinstvenih sošolcev brez katerih bi bile dejavnosti med odmori veliko dolgočasnejše.