Maraton znanosti – predavanje o tolmačenju in prevajanju v Evropskem parlamentu

V okviru Maratona znanosti je na naši šoli 24 . 1. 2018 potekalo predavanje o tolmačenju in prevajanju v Evropski uniji. Urša Dražič in Robert Čampa sta prišla z namenom, da nam podrobneje predstavita svoje delo.

Najprej sta nam predstavila slovenski oddelek za prevajanje v Evropskem parlamentu v Luksemburgu. Povedala sta, da so vsi jeziki držav članic EU uradni jeziki, zato je ogromno jezikovnih kombinacij. Zaradi hitrejšega dela in pomanjkanja prevajalcev za posamezne jezikovne kombinacije sta delovna jezika (tudi vezna jezika) angleščina in francoščina, včasih tudi nemščina.

Opozorila sta nas na razlikovanje med tolmačenjem in prevajanjem, saj je za mnogo ljudi to eno in isto. Tolmačenje je vrsta prevajanja, ki poteka le ustno in je mnogo hitreje kot pisno. Tolmač ima zelo malo časa, po navadi le nekaj sekund, da pove prevedeno verzijo danega besedila, za kar potrebuje malo iznajdljivosti in predvsem dobro poznavanje svojega maternega jezika. Ker je to delo stresno, lahko tolmačenje traja maksimalno 25–30 minut. Izvedeli smo, da takšnih poklicev primanjkuje, saj obstaja veliko jezikovnih kombinacij, za katere Slovenci nimamo tolmačev (na primer finščina – slovenščina).

Prevajanje pa je pisna oblika prenašanja besedila iz izvornega jezika v tuji jezik. Pri tem imamo veliko več časa, da premislimo, kako moramo prevesti besedilo. Prevajalci si pri tem pomagajo z raznimi programi, kjer najdemo vsa že prevedena besedila, tako zaradi manjših sprememb istega besedila ni treba prevesti v celoti še enkrat.

V nadaljevanju smo izvedeli, kdo lahko prevaja in tolmači, kako poteka šolanje, kako dobiti službo v inštitucijah EU, kakšen je zaslužek, kako poteka delo … Predavatelja sta nam predstavila možnosti prakse v Evropskem parlamentu za študente in tiste, ki že imajo diplomo.

Po koncu predavanja sta izvedla še delavnici, ki sta potekali ločeno. Na prvi delavnici smo se podrobneje seznanili z razlikami med prevajanjem on tolmačenjem. Ugotovili smo, da je to delo res zahtevno in da potrebuješ veliko jezikovnega znanja za ta poklic. Na drugi delavnici pa smo spoznavali tako imenovane »lažne prijatelje«, s katerimi se prevajalci dnevno soočajo (besede, ki v dveh ali več jezikih zvenijo podobno, njihov pomen pa je povsem drugačen). Prav tako smo si ogledali različne programe, ki pripomorejo k lažjemu prevajanju. 

Pia Drofenik, 1. a

 

 

Nazaj